Z GLASBO OBČUDUJEMO NARAVO

// Petra Vrh Vrezec

Danes slišimo vse več obvestil ali oddaj o podnebnih spremembah in pozivov k varstvu narave, saj je nenadzorovano, potrošniško ropanje omejenih naravnih virov, onesnaževanje, spreminjanje življenjskih naravnih okolij ipd. vedno večje. Tudi glasbeniki ob teh novicah nismo ravnodušni, saj nam vidne in zvočne lepote narave veliko pomenijo oz. nam predstavljajo celo navdih. Da ob tem ne bi zapadli v črnogledost, delim pogled prodornega promotorja narave Davida Attenboroughja, ki pravi, da ta čas lahko postane začetek novega in trajnostnega odnosa med nami in planetom, če se bomo trudili delovati z naravo namesto proti njej. Za ohranitev naše narave oz. planeta pa ni dovolj, da to razumejo le naravovarstveniki, ljubitelji narave in naravoslovci … 

Prisluhnimo in občudujmo naravo ob in v glasbi 

Da bi k občudovanju in varovanju narave spodbudili ljudi, ki so od nje nekoliko oddaljeni, smo lansko jesen začeli z malo nenavadnimi dogodki - koncerti oz. glasbeno-scenskimi predstavami z naslovom Musica viva ali Narava v glasbi v sklopu Inštitutu Lutra v okviru evropskega projekta LIFE NATURAVIVA. Spregovorili smo v malo drugačnem jeziku, takem, ki ga razume precej več ljudi in s katerim lahko razširimo krog, ki bi znal bolj tankočutno prisluhniti naravi, ki nas obdaja in katere del smo tudi mi sami. Narava v vseh svojih izjemnih pojavnih oblikah je burila domišljijo številnih umetnikov; slikarjev, pesnikov in skladateljev. Ob brskanju po glasbeni literaturi smo ugotovili, da so vedenje, oglašanje, petje, barvitost in oblike živih bitij izjemno privlačni za skladateljske izzive. Avstrijski skladatelj Franz Schubert je denimo v klavirju z izjemno spretnostjo orisal lahkotno šviganje postrvi v potočku v samospevu Die Forelle (Postrv) Op. 32, št. 550. Muzikologinja Marjorie Wing Hirsch jo opisuje kot "lirično pesem s primesmi dramatičnih potez", ki izpade res sijajno, ko hočemo ljudem iskreno, mogoče tudi »dramatično« pokazati problem nenadzorovanega lova živali. Francoski skladatelj Camille Saint-Saëns pa je v vokalizi za visoki sopran Le rossignol et la rose (Slavec in vrtnica) pretanjeno oponašal žvrgoleče slavčevo petje. Poigral se je s koloratururami, ki posnemajo izjemno melodično pesem izvrstnega ptičjega pevca. Zanimiv samospev francoskega skladatelja Ernesta Chaussona Les papillons (Metulj) Op. 2, Št. 3 v klavirskem partu izvrstno »naslika« plahutanje metulja, vokal medtem z enostavnimi linijami pripoveduje zgodbo o hrepenenju imeti metuljeva krila in poleteti k svoji ljubi. V glasbi se je znašel celo za marsikoga neprivlačni močerad. Salamandra Op. 107, št. 2. je uglasbil Johannes Brahms. Tudi rastline so našle svoje mesto v glasbi – večinoma ob hrepenenju po ljubezni ali celo neuslišanosti. Slovenski skladatelj Hrabroslav Volarič je tako napisal tankočutno pesem Rožmarin, Italijan Antonio Scarlatti pa je občudoval vijolico v ariji antiki Le violette. V program smo vpletli tudi znane operne arije in duete, kajti celo opernim melodijam pogosto botruje navdih narave. Denimo Jacquesa Offenbacha je prevzelo brenčanje muh, zelo spretno in duhovito jih je uglasbil v duetu iz operete Orfej v podzemlju, Antonin Dvořak pa je spesnil v srce parajoči nežni spev Rusalke ob občudovanju meseca. 

Glasbeniki, ki združujemo tudi poklic biologov in ostalih naravoslovnih ved, smo z ostalimi profesionalnimi glasbeniki v predstavi želeli vzbuditi občudovanje biodiverzitete oz. raznoživosti v naravi. Glasbeno-scensko predstavo Musica viva smo popestrili z domiselno kostumografijo s pridihi iz narave Matica Velerja in hudomušno, včasih tudi ganljivo in pomenljivo režijo priznanega gledališkega režiserja Zvoneta Šedlbauerja. Kratko izobraževalno in navdihujoče besedilo med predstavo smo zaupali izkušenemu Ivanu Lotriču, katerega glas dobro poznamo z dokumentarnih oddaj. V svet narave pa nas ob glasbi popelje še foto-video produkcija, ki razgalja vidne lepote narave. 

Kaj se zgodi, ko pričenjajo vrste v naravi izginjati, ko biodiverziteta začne propadati? Nič, bi rekli. Pa kaj, ena vrsta manj, nič zato. Pa potem še ena in še ena in … Kot orkester, ki ostane brez inštrumentov. Saj še igra, a kako?! Nekontroliran lov na živali, vnašanje tujerodnih invazivnih vrst, onesnaževanje in uravnavanje rek ipd. so pustili posledice in ne smemo dopustiti, da ta vek prinaša le plenjenje virov narave in njeno uničevanje. Ljudje lahko procese, ki smo jih sprožili, tudi ustavimo, le voljo in razsvetljenje potrebujemo. Za ohranjanje narave pa moramo sodelovati vsi, vsak po svojih močeh. Tako bomo lahko še naprej poslušali glasbo narave in v njej iskali navdihe za nova, čudovita glasbena dela. 

Vabljeni, da se nam na kakšnem od prihajajočih koncertov narave v prihodnje tudi pridružite.